Slovenija uzakonila pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Možnosti za zdravljenje bodo morale biti v skladu z zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izčrpane.

Prav tako bo pravico do prostovoljnega končanja življenja mogoče izkoristiti, če zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno.

Po zakonu se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja.

Dopolnila NSi, po katerem bi se za potrebe zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti kot neposredni in osnovni vzrok smrti navedla samousmrtitev s pomočjo na podlagi zakona, pa niso sprejeli. V NSi so opozorili, da bo v primeru nespremenjenega besedila v evidencah in poročilih o javnem zdravju in obravnavi posameznih bolezni in okvar zdravja prihajalo do izkrivljenih statistik o umrljivosti. Neustrezno bodo namreč prikazovala uspešnost zdravljenja teh bolezni in okvar zdravja.

"V zakonu zelo veliko varovalk"

Poslanka Svobode Tereza Novak je kot predstavnica predlagateljev v izjavi novinarjem v DZ spomnila, da so podoben predlog najprej pripravili v društvu Srebrna nit.

V skupini poslank in poslancev iz koalicije pa so po lanskem posvetovalnem referendumu pregledali vse komentarje in pomisleke iz strokovne in laične javnosti ter besedilo spremenili, tako da evtanazije ni več v njem. Prav na vprašanje evtanazije se je namreč nanašalo največ pripomb tudi iz zdravniške stroke.

Po zdajšnjem zakonu zdravniki niso več neposredno vpleteni v prostovoljno končanje življenja, ampak le svetujejo. Meni, da je v zakonu zelo veliko varovalk. Po njeni oceni zakon ni v nasprotju z mednarodnimi dokumenti, ki govorijo o nalogah zdravnika. Zdravnikova naloga je, da pacienta zdravi, mu lajša trpljenje, da spoštuje njegovo dostojanstvo in želje, je naštela.

Po mnenju Novak so z zakonom šli naproti zdravniški stroki, kjer se "verjetno tudi zaradi tega niso neposredno odzvali na sprejeto vsebino zakona". Ocenjuje tudi, da ni sporen niti z vidika ustave.

"Pomemben korak k priznanju dostojanstva in avtonomije posameznika"

V Levici so pozdravili sprejetje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Kot je dejala poslanka Levice Nataša Sukič, je slovenska družba s sprejetjem zakona naredila pomemben korak k "priznanju dostojanstva in avtonomije posameznika".

Ob tem so v stranki poudarili, da se bo postopek opravil izključno na željo pacienta in da bodo vsi zdravstveni delavci imeli pravico do ugovora vesti. "V zakonu je tudi več varovalk, ki preprečujejo arbitrarne odločitve in nagovarjanje k izvedbi postopka, kakršenkoli dvom v svobodno odločitev pacienta, zunanji pritisk ali zmožnost odločanja o samem sebi pa pomeni, da se postopek ne izvede," so dodali.

Izpostavili so, da se z zakonom upoštevajo željo bolnikov s težkimi, kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi, da se za smrt odločijo doma v takšnem mentalnem in telesnem stanju, ki ga sami ocenijo kot dostojanstveno in sprejemljivo. "To je temeljno humanistično načelo, ki omogoča ohranitev osnovnega človekovega dostojanstva. Od tega v Levici ne odstopamo," so še dodali v izjavi.

Nasprotniki zakona že napovedali referendum

V koaliciji Proti zastrupitvi bolnikov!, ko so se poimenovali, menijo, da ima vsak bolnik pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine. V nasprotju s tem pa omenjeni zakon sili k pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je zapisal prvopodpisani pod referendumsko pobudo Aleš Primc.

Podpise pod zahtevo za razpis referenduma že zbirajo.

Sprejeti zakon po Primčevih navedbah krši ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Z nasprotovanjem temu zakonu si prizadevajo za zaščito življenja in varnosti vseh bolnih in starejših, je opomnil. Zakon bo po njegovi oceni namreč povzročil pritiske na bolnike in starejše, naj se odločijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Nenazadnje se mu zdi zakon neprimeren zgled za mlade. "Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave," je pozval.